PROBLEM
Nasilje v družini in nasilje zaradi spola je resen problem; ena od štirih žensk ima v svojem življenju izkušnjo/izkušnje nasilja v družini. Številke pa so celo višje na Zahodnem Balkanu, kjer ena od dveh žensk doživlja psihično nasilje, ena od treh pa ima v svojem življenju izkušnjo fizičnega nasilja s strani družinskega člana1.
Glede na rezultate različnih raziskav in izkušnje tistih, ki delajo na tem področju, je večina žrtev nasilja v družini in žrtev nasilja zaradi spola žensk, sledijo pa jim otroci. Leta 2014 je agencija FRA (angl. European Union Agency for Fundamental Rights) izvedla evropsko raziskavo, ki je pokazala, da je 13 milijonov žensk v Evropi doživelo fizično nasilje v obdobju 12 mesecev pred izvajanjem raziskave. To predstavlja 7 % žensk v starosti od 18 do 74 let, ki živijo v Evropi2. Zaradi nasilja je ogroženo telesno in duševno zdravje žrtev ter kvaliteta njihovega zasebnega in poklicnega življenja.
V zadnjih letih so se na področju problematike nasilja v družini zgodile pomembne spremembe. Tako Evropska unija, Svet Evrope kot tudi posamezne države EU so v svojih pravnih aktih začeli dajati vedno večji poudarek obravnavi problematike nasilja v družini in zagotavljanju ustreznih zakonodajnih podlag za preprečevanje te problematike. Kljub temu še vedno veliko žrtev nasilja živi »v molku«, brez ustreznih virov podpore in pomoči, ki bi jim pomagali ustaviti nasilje in dobiti ustrezno pomoč, da bi lahko živele varno, brez nasilja.
Splošne in specializirane podpore in pomoči za žrtve nasilja še vedno primanjkuje. Žrtvam nasilja je na voljo premalo informacij v zvezi z njihovimi pravicami, primanjkuje pa tudi kapacitet celovitih intervencij in storitev. V številnih evropskih državah so še vedno prisotne različne zgrešene predstave in problem pomanjkanja znanja v zvezi s problematiko nasilja v družini in nasilja zaradi spola.
V partnerskih državah (Slovenija, Hrvaška, Velika Britanija in Bolgarija) obstaja širok razpon storitev podpore in pomoči, ki so na voljo žrtvam nasilja. Številne organizacije, ki zagotavljajo tovrstne storitve, se soočajo s pomanjkanjem virov financiranja. Dostopnost teh storitev je pogosto odvisna od tega, kje posameznica oziroma posameznik živi. Dobro in učinkovito multidisciplinarno sodelovanje je v nekaterih primerih še vedno izziv. V partnerskih državah še ne obstajajo formalno vzpostavljene mreže prvih točk pomoči.
V nekaterih evropskih državah so na voljo različni programi e-učenja v zvezi s problematiko nasilja v družini. So pa nekateri tovrstni programi plačljivi, nekateri pa ne zagotavljajo celovite obravnave problematike. Slovenija, Bolgarija in Hrvaška na tem področju nimajo modulov interaktivnega e-učenja.
1 Victimology Society of Serbia, 2001; ESE Macedonia, 2000; Medica, BiH, 1999; Centre for Women war Victims, 2000;
2 FRA – European Union Agency for Fundamental Rights. Violence against women: an EU-wide survey.
http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-factsheet_en.pdf